*Besedilo je zahtevnejše tehnične narave s področja akustike. Splošnemu bralstvu lažje razumljivi poudarki in pomembnejši zaključki so označeni z odebeljeno pisavo. Opombe in reference iz besedila so predstavljene na spodnjem koncu.

Ne glede na to, da dovoljena glasnost akustičnih glasbenih instrumentov zakonsko ni opredeljena, je glasnost spontanih uličnih nastopov smiselno primerjati z dovoljeno glasnostjo gostinskih lokalov, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave. Zunanje zvočne naprave gostinskih ali zabaviščnih lokalov lahko po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju povzročajo glasnost, katere vrednost konične ravni hrupa¹ v območjih, za katera velja III. stopnja varstva pred hrupom, kamor spada tudi ljubljansko ožje mestno središče², ne presega mejne vrednosti 85 decibelov A-vrednotene ravni hrupa (dBA)³ med 6. in 18. uro ter 70 dBA med 18. in 6. uro, ki so navedene v preglednici 5 priloge 1 Mejne vrednosti kazalcev hrupa te uredbe (Uradni list RS, št.43, 2018, str.6950).

Poleg tega A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, ki ga z zunanjimi zvočnimi napravami povzroča gostinski ali zabaviščni lokalpo določbah SIST ISO 1996-2, izračunana za vsa dnevna obdobja v letu na območju med 6. in 18. uro ne sme presegati mejne vrednosti 58 dBA, med 18. in 22. uro 53 dBA in med 22. in 6. uro 48 dBA, ki so navedene v preglednici 4 priloge 1 Mejne vrednosti kazalcev hrupa te uredbe (Uradni list RS, št.43, 2018, str.6950), kot to izhaja iz šeste alineje sedemnajste točke 3. člena, četrtega in petega odstavka 5. člena in šestega odstavka 9. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.43, 2018, str.6944) ter iz šeste, sedme, osme in devete točke 3. člena Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št.121, 2004, str.14549).⁴ V tem primeru gre za veliko nižje mejne vrednosti, ki pa se nanašajo na povprečno raven hrupa v celoletnem obdobju. Dopustna večja kratkotrajnejša odstopanja od teh mejnih vrednosti lahko pridejo do izraza pri sezonskem obratovanju lokalov ali delno izkoriščenem dnevnem času, ko se zunanje zvočne naprave uporabljajo na glasnejših nastavitvah, dolgoročna povprečna raven glasnosti pa ostaja pod mejno vrednostjo na račun tišine v ostalih obdobjih dneva in leta.

V studijskih pogojih na oddaljenosti 1 metra ob najglasnejšem igranju osnovnih tonov med 55Hz in 1760Hz z različnimi instrumenti, so največjo raven glasnosti, ki se nanaša na zračni tlak zvoka, dosegla trobila. Najglasnejša sta bila francoski rog v frekvenčnem območju med 440Hz in 660Hz ter trobenta v frekvenčnem območju med 580Hz in 880Hz, ki sta dosegla 105fonov. Najglasnejša pihala so dosegla okrog 95fonov in sicer flavta 93fonov v frekvenčnem območju od 1175Hz do 1760Hz, oboa 93fonov v frekvenčnem območju od 293Hz do 880Hz in klarinet 96fonov v frekvenčnem območju od 880Hz do 1320Hz. Od godal je največjo glasnost 92fonov dosegel kontrabas v frekvenčnem območju 55Hz do 83Hz. Največja glasnost ostalih godal ni presegla 87fonov. Fon je enota, ki ustreza ravni zvočnega tlaka, izraženi v decibelih (dB) pri frekvenci zvoka 1000Hz. (Miśkiewicz in Rakowski, 1994, str.3377-3378)

Standarda SIST ISO 1996-2, ki se ga uporablja za uradno oceno ravni hrupa, mi kljub iskanju ni uspelo pridobiti. Zato sem si pri pretvorbi glasnosti, izražene z enoto fon, v A-vrednoteno raven zvoka, izraženo z decibeli A-vrednotene ravni zvoka (dBA), pomagal z razpoložljivimi viri in pridobil približno vrednost na način, kjer so odstopanja navzdol verjetnejša kot odstopanj navzgor.

Fon je enota za glasnost, ki predstavlja subjektivno določeno vrednost, osnovano na podlagi presojanja poslušalcev, ki so glasnost tonov različnih frekvenc enačili z glasnostjo tona referenčne frekvence 1000Hz. Krivulja za N fonov se po definiciji pri 1kHz ujema z N dB (Howard in Angus, 2009, str.94). A-vrednotena raven zvoka se nanaša na frekvenčno uravnoteženje, ki se ujema z glasnostjo 40fonov (www.trilux.com/a-rating ; en.wikipedia.org/A-weighting ). Razlike med zvočnim tlakom zvoka pri glasnosti N fonov in zvočnim tlakom zvoka na ravni N dB za vrednosti N med 87 in 105 so na različnih frekvencah manjše ali enake kot pri 40fonih (Howard in Angus, 2009, str. 93). Vrednosti A-vrednotene ravni zvoka na ravneh med 87 dBA in 105 dBA so tako večje od vrednosti ravni zaznane glasnosti tega zvoka, izražene v fonih, razen pri frekvenci 1000Hz, kjer so vrednosti enake. To pomeni, da je številska količina merske enote dBA največje A-vrednotene ravni glasnosti instrumentov iz zgoraj citirane raziskave Miśkiewicza in Rakowskega manjša od številske količine merske enote fon za glasnost, ki je uporabljena za opis njihove glasnosti, razen pri frekvenci 1000Hz, kjer sta vrednosti enaki.

Ker brez obširnega preračunavanja, ki v teh okoliščinah ni izvedljivo, ne morem dobiti zanesljivih ocen, koliko manjše so številske količine dBA od številskih količin fonov, bom privzel, da so številske količine enake, in predvideval, da so dejanske vrednosti A-vrednotene ravni glasnosti instrumentov v dBA kvečjemu nižje in v nobenem primeru višje od privzetih. V primeru, da so dobljene končne vrednosti ravni zvoka najglasnejšega instrumenta nižje od zakonsko določenih mejnih vrednosti za dovoljeno glasnost gostinskih lokalov, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave, daje tak pristop večje zaupanje v zanesljivost zaključkov, da te mejne vrednosti niso presežene.

Jakost zvoka se zniža za 6dB vsakič, ko se razdalja do izvora zvoka podvoji (Howard in Angus, str.39). Vrednost najglasnejših ravni zvoka iz zgoraj citirane raziskave Miśkiewicza in Rakowskega, izmerjenih na razdalji 1 metra je po pretvorbi na A-vrednotenje ravni zvoka 105dBA ali manj. Če se razdalja štirikrat podvoji tako, da znaša 16 metrov, se jakost zvoka zniža za 4 × 6dB, kar znaša 24dB. To pomeni, da na razdalji 16 metrov tudi ob najglasnejšem igranju trobil, ki so najglasnejši instrumenti iz zgoraj citirane raziskave, njihova glasnost v ožjem središču Ljubljane ne preseže končne mejne vrednosti hrupa za gostinske lokale, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave, za čas med 6. in 18. uro, ki znaša 85dBA. Vsa ostala glasbila iz te raziskave, to so pihala in godala, razen klarineta ob največji glasnosti na razdalji 16 metrov ne presežejo končne mejne vrednosti hrupa za gostinske lokale, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave, niti za čas med 18. in 6. uro, ki znaša 70dBA. Glede na podatke iz omenjene raziskave in razloženo pretvorbo merskih enot klarinet pri največji glasnosti končno mejno vrednost ravni zvoka za gostinske lokale z zunanjimi zvočnimi napravami, ki velja za čas od 18h do 6h, na razdalji 16 metrov preseže za 2dB.

Večina glasbe je večino časa veliko pod ravnijo najglasnejšega igranja najglasnejših instrumentov in tudi najglasnejši instrumenti na najglasnejši ravni navadno igrajo manjši del časa. Je pa nanje mogoče igrati tudi zelo tiho še posebej, če se uporabi dušilce zvoka, ki so različno oblikovani za različne instrumente.

Za zvok širokega spektra je splošno sprejeto, da sprememba ravni zvočnega tlaka 10dB ustreza podvojitvi ali prepolovitvi glasnosti, iz česar izhaja, da je za podvojitev glasnosti enega vira zvoka potrebnih deset njemu enakih virov zvoka, kar predstavlja dvig ravni zvoka za 10dB (Howard in Angus, 2009, str. 98). Če se z glasnostjo ne pretirava, v ožjem središču Ljubljane na razdalji 16 metrov tudi zasedbe do 10 glasbenikov ostajajo pod končnimi mejnimi vrednostmi ravni zvoka zunanjih zvočnih naprav lokalov, ki velja za čas od 6. do 18. ure.

Zasedbe z izključno akustičnimi instrumenti, ki ne uporabljajo ozvočenja, imajo to prednost, da najvišje dovoljene ravni zvoka, ki jih lahko proizvedejo, niso zakonsko predpisane in se jim ni treba ozirati na absolutne mejne vrednosti ravni glasnosti zvoka. Zanje velja določilo Zakona o varovanju javnega reda in miru, ki predpisuje kaznovanje z globo 104.32€ v primeru motenja miru in počitka ljudi z glasbilom (Uradni list RS, št 70, 2006, str.7253).

Opombe:

¹ Vrednost končne ravni hrupa je bila v šesti točki 3. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju opredeljena kot »tista vrednost hrupa, izračunana v skladu s standardom SIST ISO 1996-2, ki je presežena v trajanju enega odstotka časa merjenja hrupa, pri čemer mora čas merjenja hrupa trajati vsaj en obratovalni cikel, značilen za vir hrupa, in ne sme biti krajši od ene minute« (Uradni list RS, št.43, 2018, str.6944) preden je bila ta točka v drugem členu Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju črtana (Uradni list RS, št.59, 2019, str.7103). Gre za vrednost ravni merjenega hrupa, ki se nahaja v konici vseh vrednosti.

² Ljubljansko ožje mesto središče, kot je opredeljeno v osmi točki 2. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana, je območje znotraj notranjega cestnega obroča, ki poteka po Masarykovi cesti, Trgu Osvobodilne fronte, Tivolski cesti, Bleiweisovi cesti, Aškerčevi cesti, Zoisovi cesti, Karlovški cesti, Roški cesti in Njegoševi cesti, razen Trga Mladinskih delovnih brigad (Uradni list RS, št.105, 2015, str.13793). Za to območje velja III. stopnja varstva pred hrupom, kot je razvidno iz temeljne karte 8 grafičnega dela Izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana.

³ Človek občuti zvok različnih frekvenc kot različno glasen kljub enaki ravni zračnega tlaka, ki jo ta zvok ima. Poleg tega se na isti frekvenci zvoka pri različnih ravneh glasnosti spreminja razmerje med absolutno vrednostjo glasnosti zvoka izraženo z ravnijo zračnega tlaka, ki jo ta zvok ima, in vrednostjo glasnosti zvoka, kot jo človek zazna. Ko poslušamo glasbo tišje, je treba za občutek enakega razmerja med nizkimi in visokimi toni nizke tone bolj ojačati kot, ko jo poslušamo glasneje. Za merjenje glasnosti, kot jo zazna človek, se zato uporabi vrednost absolutne glasnosti zvoka, ki se nanaša na zračni tlak zvoka, vendar se jo frekvenčno ovrednoti tako, da se poravna odstopanja zaradi posebnosti človeškega zaznavanja zvoka. A-vrednotenje ravni zvoka predstavlja enega od načinov frekvenčnega uravnoteženja absolutne vrednosti glasnosti zvoka, ki se nanaša na vrednost zračnega tlaka zvoka, tako, da se bolje ujema s človekovim zaznavanjem zvoka. (Howard in Angus, 2009, str.92-95) Ko se združita dva zvoka z različnimi oblikami frekvenčnega spektra, na primer eden s širokim in drugi z ozkim spektrom, A-vrednotenje ravni zvoka ne more napovedati glasnosti zvoka in neugodja, ki ga povzroča. (Hellman in Zwicker, 1987, str.1702-1704)

⁴ Točke ocenjevanja A-vrednotene ravni zvoka morajo biti 4,0 ± 0,2 m (3,8 do 4,2 m) nad tlemi in pred najbolj izpostavljeno fasado; najbolj izpostavljena fasada je zunanji zid, ki je najbližji v smeri določenega vira hrupa, lahko so izbrane tudi druge višine, ki ne smejo biti nikoli nižje od 1,5 m nad tlemi; kot je navedeno v prvi točki priloge 1 Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. (Uradni list RS, št.121, 2004, str.14549)

Literatura

Hellman R. in Zwicker E., »Why can a decrease in dB(A) produce an increase in loudness?«. V The Journal of the Acoustical Society of America, 82 (5), New York, 1987, str.1700-1705.

Howard, D.M. in Angus, J.A.S., Acoustics and Psychoacoustics. Oxford, 2009.

Miśkiewicz A. in Rakowski A., »Loudness level versus sound-pressure level: A comparison of musical instruments«. V The Journal of the Acoustical Society of America, 96 (6), New York, 1994, str.3375-3379.